Onesnaženje prsti ali kontaminacija je degradacija tal povzročena s ksenobiotskimi kemikalijami ali drugimi posegi v naravno stanje prsti. Največkrat je vzrok industrijska dejavnost, kmetijske kemikalije ali nepravilno odlaganje odpadkov. Pri največ primerih gre za kemikalije kot so naftni ogljikovodiki, aromatski ogljikovodiki (naftalin), različne raztopine, pesticidi, svinec ali ostale težke kovine. Sama kontaminacija je močno korelirana s stopnjo industrializacije ter uporabo kemikalij na nekem območju. Glavna skrb, ki se pojavlja zaradi onesnaženosti prsti je prvotno zdravstveno tveganje povezano z direktnim kontaktom z onesnaženo prstjo ali izhlapevanjem škodljivih kemikalij, poleg tega pa se poraja tudi vprašanje kontaminacije podzemeljskih vodnih virov, če so le ti v območju kontaminacije. V severni Ameriki in zahodni Evropi je razsežnost področij onesnažene prsti ljudem dobro poznana, saj ima večina držav v tem okolju trenutno možnost pravnega nadzora in identificiranja t
Zvočno onesnaževanje (ali onesnaževanje okolja s hrupom) je neprijeten človeški, živalski ali strojno ustvarjen zvok, ki moti določeno dejavnost ali ravnovesje človeškega ali živalskega sveta. Angleška beseda noise (hrup, zvok) izvira iz latinske besede nouseas, kar pomeni morska bolezen. V svetovnem pogledu večina zunanjega hrupa izvira iz konstrukcijskih in transportnih sistemov, vključno s hrupom, ki ga povzročajo motorna vozila, letala in železnice. Pomanjkljivo urbanistično načrtovanje s postavljanjem industrijskih in stanovanjskih stavb v majhni oddaljenosti, lahko dodatno povzroči zvočno onesnaževanje v stanovanjskih četrteh. Viri zunanjega in notranjega onesnaževanja okolja so: avtomobilski alarmi, sirene rešilnih vozil, mehanična oprema, požarni alarmi, zračne trobente, oprema za košnjo trave, pasji lajež, razne naprave, mrgolenje svetilk, megafoni in glasni ljudje.